Vitamini in minerali – ključni za zagotavljanje zdravih otroških možganov in preprečevanje motenj v rasti in razvoju
»Zaradi rasti in razvoja otroški možgani v primerjavi z odraslimi porabijo dvakrat več energije, zato kljub manjšim priporočenim dnevnim količinam zaradi velikosti in teže potrebujejo relativno več vitaminov in mineralov. Otroci in mladostniki za pravilno rast in razvoj potrebujejo zadostno količino prav vseh vitaminov in mineralov.«
Hrana kot pomemben dejavnik za otrokovo rast in razvoj
Kadar razmišljamo o otrokovem telesnem in duševnem razvoju, premalokrat pomislimo na pravilno prehrano. Zavedamo se, da je za otrokovo zdravje in razvoj pomembno okolje, ki mu ga lahko zagotavljamo, da so pomembni vzgoja, starševska ljubezen in učenje. Pogosto pa spregledamo prehrano.
Vlogo vitaminov in mineralov načeloma poznamo, a pozabljamo, da otrok kljub manjšim priporočenim dnevnim vnosom zaradi svoje velikosti vendarle potrebuje relativno več vitaminov in mineralov od odraslih. Glavni razlog za to je zagotavljanje dobrih pogojev za rast in razvoj. Ker telo večine vitaminov in mineralov ne proizvaja samo, jih otrok pridobi s prehrano, ta pa mora biti zato pravilno uravnotežena. Zaradi muhavosti otrok in nepravilno pripravljene ter v zadnjih letih vse bolj osiromašene hrane je zadostno količino teh življenjsko pomembnih snovi vse težje zagotoviti. Z zdravo prehrano lahko otroku zagotovimo dovolj maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov, odlična pomoč za zagotavljanje zadostne količine vitaminov in mineralov pa so prehranska dopolnila.
Vitamini
Biološko aktivne organske snovi, ki so bistvene za življenje in normalno delovanje telesa, imenujemo vitamini. Nimajo kalorične vrednosti in sami po sebi ne dajejo energije, so pa naravni katalizatorji, ki omogočajo sproščanje energije in metabolične procese. Imajo zelo pomembno vlogo pri vzdrževanju imunskega sistema, pomembni so za uravnavanje presnove, za rast, razmnoževanje in delovanje organov. Večine vitaminov telo ne more proizvesti samo, zato jih mora pridobiti s hrano, črevesne bakterije pa proizvajajo vitamin K in biotin. Vitamini A, D, E in K so topni v maščobah, ostali pa v vodi.
»Vitamini in minerali sodelujejo pri skoraj vsakem biokemičnem procesu v telesu.«
Minerali
Minerali so anorganske kemijske snovi, največkrat v obliki soli, brez katerih telo ne more delovati. Večina mineralov v telesu je v kosteh, predstavljajo pa kar 4,5 % vse telesne mase. Brez mineralov telo vitaminov ne more sprejeti, ko pa so že v telesu, vitamini brez mineralov ne morejo delovati. Minerali so nujni tudi za tvorbo encimov, hormonov, beljakovin in hemoglobina. Če nekaj vitaminov telo lahko proizvede samo, pa za minerale to ne velja. Vse minerale moramo dobiti s hrano. Najpomembnejši minerali so baker, cink, jod, kalij, kalcij, magnezij, mangan, selen in železo.
»Številne zdravstvene težave v otroštvu in kasneje v življenju se prepreči ali odpravi z zadostno dnevno količino vitaminov in mineralov.«
Malinca opozarja
Zaradi premajhne količine zaužitih vitaminov in mineralov se lahko pojavijo številne težave. Pri otrocih je velikokrat opaziti nočno slepoto in nasploh težave z očmi, drisko, težave s kožo, več okužb prebavil, suho in raskavo kožo ter krhke lase in nohte, kadar primanjkuje vitamina A. Pomanjkanje vitamina D pri otrocih lahko povzroči zaostanek v rasti in deformacije skeleta (krive noge) ter rahitis in bolečine v kosteh. Kadar primanjkuje vitamina E, je opaziti slabokrvnost, slabšo koncentracijo in reflekse ter večjo utrujenost, z dovolj veliko količino C vitamina pa se otrok izogne krvavečim dlesnim, počasnejšemu celjenju ran ter večji dovzetnosti za okužbe. Vitamini iz skupine B so prav tako izjemno pomembni, vsak od njih ima svojo pomembno vlogo, pomanjkanje B vitaminov pa se med drugim odraža tudi v težavah pri spanju in z apetitom, v slabši koncentraciji in spominu, tudi depresiji, pojavljajo se vnete dlesni, glavoboli, otrokom primanjkuje energije in so bolj razdražljivi, pojavijo se lahko tudi težave s kožo in krči v mišicah.
Zelo podobne simptome lahko opazimo, kadar primanjkuje katerega od mineralov. Pojavijo se lahko slabokrvnost in težave s kožo, lasmi ter nohti, slabše počutje, pomanjkanje energije, težave s spanjem in slabša koncentracija. Malinca seveda opozarja tudi na hipervitaminozo (presežek) vitaminov, topnih v maščobah, torej vitaminov A, D, E in K, hkrati pa še enkrat poudarja, da s pravilno prehrano in z upoštevanjem navodil ter dnevnih vnosov pri jemanju dopolnila Qme Vitaminska abeceda do hipervitaminoze ne more priti.
Malinca svetuje
Za zdravo življenje moramo poskrbeti sami, otrokom pa pri tem pomagajo starši. Če pazimo na prehrano in poskrbimo, da so naši obroki redni in uravnoteženi, ter se zavedamo, da lahko z vitaminskimi prehranskimi dopolnili pomagamo priti do zadostnih količin vitaminov in mineralov, kadar do njih ni mogoče priti zgolj s prehrano, za naše zdravje naredimo največ. Spodaj naštevamo, v katerih živilih je največ določenih vitaminov.
Vitamin A je v največji meri v korenju, temnozeleni in rumeni zelenjavi ter v paradižniku, pa tudi v mlečnih izdelkih, jetrih in jajcih. V ribjem olju in ribah (sardine, tune in losos) ter mleku in mlečnih izdelkih je vitamin D, vitamin C pa najdemo na primer v krompirju, agrumih, v listnati zelenjavi, paradižniku, papriki, brstičnem ohrovtu ter v jetrih in pljučih. V ribjem olju, listnati zeleni zelenjavi in jajčnem rumenjaku je tudi vitamin K. E vitamin in pantotenska kislina sta v sojinih zrnih, žitnih kalčkih, listnati zelenjavi, brstičnem ohrovtu in v oreških. E vitamin najdemo še v jajcih, pantotensko kislino pa v mesu. V jajcih, kvasu, mesu in ribah so tudi vitamini B2, B3, B6 ter B12 in B1, ki ju najdemo še v mleku in siru. V listnati zelenjavi sta še vitamin B2 in folna kislina, slednja je tudi v rdeči pesi, korenju, fižolu, kvasu, pšenici, jajcih, jetrih in ledvicah. Vitamin B3 najdemo tudi v dateljnih, avokadu, figah in suhih slivah.
Malinca za otroke svetuje čim več zgoraj omenjene prehrane. Če takih obrokov ne moremo zagotoviti vsak dan, se lahko pomaga tudi z uporabo Qme dopolnila Vitaminska abeceda.
Morda niste vedeli
Že nekaj let strokovnjaki depresije ne obravnavajo zgolj kot bolezen odraslih. Med mladimi se sicer pojavlja v manjši meri, prav tako se njeni znaki kažejo v nekoliko drugačni obliki kot pri odraslih, vendar je prisotna, zato jo je treba prepoznati prav čas, da se preprečijo kasnejše težave. Predvsem se kaže v razdražljivosti, nezadovoljstvu in vse težji koncentraciji, kar se hitro odraža pri učnem uspehu, to pa lahko težave še poglobi in otrok se znajde v začaranem krogu. V ranem otroštvu je depresije zelo malo, predvsem so razlogi zanjo popolnoma drugačni, povezani z zlorabami in drugimi težavami v družini, v predadolescentnem obdobju pa je depresija prisotna pri okoli dveh do treh odstotkih otrok. V adolescentnem obdobju je depresivnih skoraj osem odstotkov mladostnikov. Ti imajo predvsem več možnosti za ponovno depresijo v odrasli dobi, s čimer je povezana vrsta drugih težav.
Pri izboljšanju depresivnih stanj oziroma pri preprečevanju depresij zelo pomagajo vitamini skupine B. Za dobro počutje poskrbijo hormoni serotonin, dopamin in noradrenalin, ki pa za delovanje potrebujejo aktivatorje, in sicer vitamine B3, B6, B12 in folno kislino ter minerale baker, cink, magnezij in selen. V boju z depresijo pomaga tudi vitamin B2.
Avtor: Ekipa Qme
Hrana kot pomemben dejavnik za otrokovo rast in razvoj
Kadar razmišljamo o otrokovem telesnem in duševnem razvoju, premalokrat pomislimo na pravilno prehrano. Zavedamo se, da je za otrokovo zdravje in razvoj pomembno okolje, ki mu ga lahko zagotavljamo, da so pomembni vzgoja, starševska ljubezen in učenje. Pogosto pa spregledamo prehrano.
Vlogo vitaminov in mineralov načeloma poznamo, a pozabljamo, da otrok kljub manjšim priporočenim dnevnim vnosom zaradi svoje velikosti vendarle potrebuje relativno več vitaminov in mineralov od odraslih. Glavni razlog za to je zagotavljanje dobrih pogojev za rast in razvoj. Ker telo večine vitaminov in mineralov ne proizvaja samo, jih otrok pridobi s prehrano, ta pa mora biti zato pravilno uravnotežena. Zaradi muhavosti otrok in nepravilno pripravljene ter v zadnjih letih vse bolj osiromašene hrane je zadostno količino teh življenjsko pomembnih snovi vse težje zagotoviti. Z zdravo prehrano lahko otroku zagotovimo dovolj maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov, odlična pomoč za zagotavljanje zadostne količine vitaminov in mineralov pa so prehranska dopolnila.
Vitamini
Biološko aktivne organske snovi, ki so bistvene za življenje in normalno delovanje telesa, imenujemo vitamini. Nimajo kalorične vrednosti in sami po sebi ne dajejo energije, so pa naravni katalizatorji, ki omogočajo sproščanje energije in metabolične procese. Imajo zelo pomembno vlogo pri vzdrževanju imunskega sistema, pomembni so za uravnavanje presnove, za rast, razmnoževanje in delovanje organov. Večine vitaminov telo ne more proizvesti samo, zato jih mora pridobiti s hrano, črevesne bakterije pa proizvajajo vitamin K in biotin. Vitamini A, D, E in K so topni v maščobah, ostali pa v vodi.
»Vitamini in minerali sodelujejo pri skoraj vsakem biokemičnem procesu v telesu.«
Minerali
Minerali so anorganske kemijske snovi, največkrat v obliki soli, brez katerih telo ne more delovati. Večina mineralov v telesu je v kosteh, predstavljajo pa kar 4,5 % vse telesne mase. Brez mineralov telo vitaminov ne more sprejeti, ko pa so že v telesu, vitamini brez mineralov ne morejo delovati. Minerali so nujni tudi za tvorbo encimov, hormonov, beljakovin in hemoglobina. Če nekaj vitaminov telo lahko proizvede samo, pa za minerale to ne velja. Vse minerale moramo dobiti s hrano. Najpomembnejši minerali so baker, cink, jod, kalij, kalcij, magnezij, mangan, selen in železo.
»Številne zdravstvene težave v otroštvu in kasneje v življenju se prepreči ali odpravi z zadostno dnevno količino vitaminov in mineralov.«
Malinca opozarja
Zaradi premajhne količine zaužitih vitaminov in mineralov se lahko pojavijo številne težave. Pri otrocih je velikokrat opaziti nočno slepoto in nasploh težave z očmi, drisko, težave s kožo, več okužb prebavil, suho in raskavo kožo ter krhke lase in nohte, kadar primanjkuje vitamina A. Pomanjkanje vitamina D pri otrocih lahko povzroči zaostanek v rasti in deformacije skeleta (krive noge) ter rahitis in bolečine v kosteh. Kadar primanjkuje vitamina E, je opaziti slabokrvnost, slabšo koncentracijo in reflekse ter večjo utrujenost, z dovolj veliko količino C vitamina pa se otrok izogne krvavečim dlesnim, počasnejšemu celjenju ran ter večji dovzetnosti za okužbe. Vitamini iz skupine B so prav tako izjemno pomembni, vsak od njih ima svojo pomembno vlogo, pomanjkanje B vitaminov pa se med drugim odraža tudi v težavah pri spanju in z apetitom, v slabši koncentraciji in spominu, tudi depresiji, pojavljajo se vnete dlesni, glavoboli, otrokom primanjkuje energije in so bolj razdražljivi, pojavijo se lahko tudi težave s kožo in krči v mišicah.
Zelo podobne simptome lahko opazimo, kadar primanjkuje katerega od mineralov. Pojavijo se lahko slabokrvnost in težave s kožo, lasmi ter nohti, slabše počutje, pomanjkanje energije, težave s spanjem in slabša koncentracija. Malinca seveda opozarja tudi na hipervitaminozo (presežek) vitaminov, topnih v maščobah, torej vitaminov A, D, E in K, hkrati pa še enkrat poudarja, da s pravilno prehrano in z upoštevanjem navodil ter dnevnih vnosov pri jemanju dopolnila Qme Vitaminska abeceda do hipervitaminoze ne more priti.
Malinca svetuje
Za zdravo življenje moramo poskrbeti sami, otrokom pa pri tem pomagajo starši. Če pazimo na prehrano in poskrbimo, da so naši obroki redni in uravnoteženi, ter se zavedamo, da lahko z vitaminskimi prehranskimi dopolnili pomagamo priti do zadostnih količin vitaminov in mineralov, kadar do njih ni mogoče priti zgolj s prehrano, za naše zdravje naredimo največ. Spodaj naštevamo, v katerih živilih je največ določenih vitaminov.
Vitamin A je v največji meri v korenju, temnozeleni in rumeni zelenjavi ter v paradižniku, pa tudi v mlečnih izdelkih, jetrih in jajcih. V ribjem olju in ribah (sardine, tune in losos) ter mleku in mlečnih izdelkih je vitamin D, vitamin C pa najdemo na primer v krompirju, agrumih, v listnati zelenjavi, paradižniku, papriki, brstičnem ohrovtu ter v jetrih in pljučih. V ribjem olju, listnati zeleni zelenjavi in jajčnem rumenjaku je tudi vitamin K. E vitamin in pantotenska kislina sta v sojinih zrnih, žitnih kalčkih, listnati zelenjavi, brstičnem ohrovtu in v oreških. E vitamin najdemo še v jajcih, pantotensko kislino pa v mesu. V jajcih, kvasu, mesu in ribah so tudi vitamini B2, B3, B6 ter B12 in B1, ki ju najdemo še v mleku in siru. V listnati zelenjavi sta še vitamin B2 in folna kislina, slednja je tudi v rdeči pesi, korenju, fižolu, kvasu, pšenici, jajcih, jetrih in ledvicah. Vitamin B3 najdemo tudi v dateljnih, avokadu, figah in suhih slivah.
Malinca za otroke svetuje čim več zgoraj omenjene prehrane. Če takih obrokov ne moremo zagotoviti vsak dan, se lahko pomaga tudi z uporabo Qme dopolnila Vitaminska abeceda.
Morda niste vedeli
Že nekaj let strokovnjaki depresije ne obravnavajo zgolj kot bolezen odraslih. Med mladimi se sicer pojavlja v manjši meri, prav tako se njeni znaki kažejo v nekoliko drugačni obliki kot pri odraslih, vendar je prisotna, zato jo je treba prepoznati prav čas, da se preprečijo kasnejše težave. Predvsem se kaže v razdražljivosti, nezadovoljstvu in vse težji koncentraciji, kar se hitro odraža pri učnem uspehu, to pa lahko težave še poglobi in otrok se znajde v začaranem krogu. V ranem otroštvu je depresije zelo malo, predvsem so razlogi zanjo popolnoma drugačni, povezani z zlorabami in drugimi težavami v družini, v predadolescentnem obdobju pa je depresija prisotna pri okoli dveh do treh odstotkih otrok. V adolescentnem obdobju je depresivnih skoraj osem odstotkov mladostnikov. Ti imajo predvsem več možnosti za ponovno depresijo v odrasli dobi, s čimer je povezana vrsta drugih težav.
Pri izboljšanju depresivnih stanj oziroma pri preprečevanju depresij zelo pomagajo vitamini skupine B. Za dobro počutje poskrbijo hormoni serotonin, dopamin in noradrenalin, ki pa za delovanje potrebujejo aktivatorje, in sicer vitamine B3, B6, B12 in folno kislino ter minerale baker, cink, magnezij in selen. V boju z depresijo pomaga tudi vitamin B2.
Avtor: Ekipa Qme
Oddan še ni bil noben komentar. Oddaj svoj komentar in sodeluj v mesečni nagradni igri.
Komentarji (0)