To je hormon, ki preprečuje hujšanje ...
Kortizol je kortikosteroidi hormon, ki se sintetizira v skorji nadledvične žleze. Izloča se ob stresnih situacijah, zato ga imenujemo stresni hormon. Deluje tako, da poviša krvni tlak, krvni sladkor ter znižuje vnetje (imunosupresivni učinek).
Sprošča se kot odziv na različne dogodke in okoliščine, kot so budnost, jutro, vadba in akutni stres (beg ali boj). Dolgoročni učinki kortizola igrajo številne vloge pri vzdrževanju homeostaze, torej stanja organizma, v katerem fiziološki procesi tečejo optimalno.
Pa poglejmo učinke kortizola pri normalnih vrednostih. Kortizol pomaga pri regulaciji krvnega tlaka, ravni krvnega sladkorja in igra vlogo celo v povezavi z močjo srčne mišice. V majhnih odmerkih hormon poveča spomin, izboljša imunski sistem in zmanjša občutljivost na bolečino.
Kje pa je potem »nevarnost« kortizola, če ima takšne pozitivne učinke?
Problem je v sodobni kulturi in hitrem načinu življenja, kjer smo mnogi od nas nenehno pod stresom. V preteklosti se je kortizol sproščal samo v nevarnih situacijah in na ta način omogočil preživetje. Dandanes smo pod stresom konstantno in je raven kortizola povišana ves čas.
Posledice kroničnega stresa so: utrujenost, glavoboli, razdražljivost, napihnjenost ali driska, povečanje telesne mase, zvišan krvni tlak, nizek libido, težave z redno ovulacijo, slabša regeneracija po aktivnosti, slabši spanec itd.
Kako deluje kortizol?
Ko nadledvične žleze sprostijo kortizol v krvni obtok, hormon sproži izločanje glukoze, ki mišicam prinese takojšen vir energije. Posledično zavira proizvodnjo inzulina, tako da se glukoza ne shranjuje, temveč porablja. Kortizol zoži arterije, epinefrin, drugi hormon, pa poveča srčni utrip. Ko ta dva hormona delujeta skupaj, se poveča srčni utrip in pripravi telo na hitro reakcijo, da reši grožnjo.
Zakaj preveč kortizola na nas slabo vpliva?
Če je vse, kar se nam dogaja v življenju visoko stresno in vedno delujemo v "visoki prestavi", lahko telo nenehno črpa kortizol, kar ima več negativnih učinkov:
Debelost
Kortizol sproži izločanje glukoze, vendar telo možganom pošilja signale lakote in da morate jesti. Študije so pokazale neposredno povezavo med ravnijo kortizola in vnosom kalorij pri populaciji žensk. Lažni signali lakote vas lahko privedejo do hrepenenja po visoko kalorični hrani, prenajedanju in s tem pridobivanju teže. Neuporabljena glukoza v krvi se sčasoma shrani kot telesna maščoba.
Zatiran imunski sistem
Pozitivno delovanje kortizola za zmanjšanje vnetja v telesu se lahko obrne proti vam, če so vaše ravni predolgo visoke. Zvišane ravni lahko dejansko zavirajo imunski sistem. Lahko bi bili bolj dovzetni za prehlad in nalezljive bolezni. Tveganje za nastanek raka in avtoimunskih bolezni se poveča in lahko razvijete alergije na hrano.
Prebavne težave
Ko vaše telo reagira na grožnjo, izklopi druge manj kritične funkcije, kot je prebava. Če je raven visokega stresa konstantna, vaš prebavni trakt ne more dobro prebaviti ali absorbirati hrane.
Srčne bolezni
Konstrikcija arterij in visok krvni tlak lahko privedeta do poškodb krvnih žil in nastanka plakov na arterijah. Povečajo se možnosti za nastanek možganske kapi in srčnega infarkta.
Zavedajte se svoje ravni stresa in sprejmite korake za uravnavanje stresa. Preproste prakse, kot so dovolj spanja, telesna aktivnost, tehnike globokega dihanja in razporejanje prostočasnih dejavnosti so dober začetek.
Nejc Pongrac
Spremljaš me lahko na Instagramu Nejc Pongrac in Facebooku Nejc Pongrac - MRGA - osebno trenerstvo in prehransko svetovanje
