Povišan holesterol v krvi – vse bolj pogost spremljevalec moderne družbe

»Sam po sebi holesterol ni škodljiv, nevaren je le povišan nivo slabega LDL holesterola.«  

»Debelost ni pogoj za povišan holesterol. Pomembni so genetika, prehranjevanje in življenjske navade.« 

Holesterol in njegova vloga
Le četrtino holesterola pridobimo s hrano, ostalo količino pa proizvedejo jetra, zato ni težko pojasniti, da lahko s še tako strogo dieto slabo stanje izboljšamo le za nekaj odstotkov. Zelo pomembna je torej preventiva, da do povišanih vrednosti sploh ne pride. A sam po sebi holesterol ne predstavlja nič slabega, kot velikokrat zmotno mislimo. Telo ga nujno potrebuje, zato ga tudi proizvaja po svojih potrebah. 

Je mehka, voskasta snov, ki jo najdemo v krvnem obtoku in v vsaki celici. Potrebujemo ga za tvorjenje celične membrane in hormonov, absorbiranje vitamina D3, pravilno odvijanje nevroloških funkcij, optimalno zdravje možganov in tvorjenje žolčnih kislin, ki nam pomagajo pri prebavi maščob. Je tudi neke vrste lepilo, s katerim telo zamaši poškodovane stene žil. Razlikujemo med dobrim HDL in slabim LDL holesterolom. HDL holesterol odnaša LDL holesterol nazaj v jetra in tako znižuje njegov nivo ter preprečuje njegovo nalaganje na žilne stene, kar pri povečanem nivoju vodi v različne srčno-žilne bolezni. 

Vrednosti holesterola 
Holesterol se meri v milimolih na liter in se označuje z mmol/L. Priporočljive vrednosti holesterola v telesu se razlikujejo po tipu holesterola (HDL ali LDL) in po spolu. Skupni holesterol ne sme preseči 5 mmol/L, LDL holesterola mora biti manj kot 3 mmol/L, HDL holesterola mora moško telo imeti več kot 1 mmol/L, žensko pa več kot 1,2 mmol/l, pri čemer se priporoča vrednost okoli 1,4 mmol/L. 

Vedno več ljudi s povišanim holesterolom v krvi
V Sloveniji ima kar šest od desetih odraslih povišan nivo holesterola. To nikakor ni dobra novica, saj povišan holesterol pomeni, da se prej ali slej pojavijo bolezni srca in ožilja, kot so srčni infarkt, možganska kap in motnje v prekrvavitvi okončin. Bolezni srca in ožilja so na prvem mestu med vzroki smrti pri nas. 

Med ljudmi s povišanim holesterolom je na prvi pogled presenetljivo veliko vegetarijancev. Vegetarijanci sicer niso ljubitelji slanine, prehranjujejo pa se z več ogljikovimi hidrati in sladkorji, ki jim zagotavljajo dovolj energije. To žal na drugi strani pomeni večje tveganje za povišan holesterol. 

Tudi pri otrocih se pojavlja več težav s holesterolom kot nekoč. Če ima otrok povišan holesterol do 6 mmol/L, se ga poskuša znižati z zdravo prehrano, če pa je vrednost nad 6 mmol/L, je otrok napoten na zdravljenje v ambulanto. 

»Telo ničesar ne počne brez razloga. Povišan nivo holesterola ni le vzrok za bolezni, temveč predvsem posledica nepravilnega ravnanja.« 

Malinca svetuje 
Če imate povišan holesterol, se soljeni hrani izogibajte, kolikor je mogoče. Po določenem času se boste nesoljene hrane navadili, brbončice bodo bolj občutljive in bo tako tudi brez soli okušanje hrane prijetno. Pri uporabi olja bodite zmerni in več uporabljajte olivno, laneno ali orehovo olje. 

Bodite zmerni tudi pri mesu in mesnih izdelkih, jajcih, mleku in mlečnih izdelkih. Posegajte po manj mastnih in čim manj predelanih izdelkih (pusto meso, manj mastni siri, navadni jogurt). Živalske beljakovine lahko brez težav nadomestite z rastlinskimi. Jeste lahko semena in oreščke, rjavi riž, kvinojo, stročnice, zelenolistno zelenjavo, chia semena, lanena semena, avokado, lečo, grah in alge. 

Iz prehrane umaknite različne slane in mastne prigrizke (čips, palčke, smokiji), hitro pripravljene obroke (umetne juhe, golaži in omake v konzervah, instant testenine), sladkarije (nadomestimo jih z bolj zdravimi prigrizki, če je le mogoče), hitro hrano (pice, hamburgerji) in sladke pijače (industrijsko pripravljene sokove, sirupe, kole, ledeni čaj). 

Sintetična zdravila so prava rešitev le pri genetsko pogojenem visokem holesterolu. Prava preventiva je torej pravilna prehrana, ki pa jo lahko obogatimo s prehranskimi dodatki. Z dodatki se v pravem ravnotežju pridobi veliko potrebnih vitaminov, mineralov, encimov in drugih hranil, ki čistijo in gradijo organizem ter jih je vse težje dobiti v običajni prehrani. Naj se torej dan začne s sveže iztisnjenim sadnim ali sadno-zelenjavnim sokom (sok prevzame okus sadja in ga je zato lažje piti). Prehransko dopolnilo, primerno za ljudi, ki uživajo premalo zdravih maščob, pa je Srčni ritem. 

Malinca opozarja 
Zdrava prehrana je pomembna, ni pa dovolj. Treba je prevzeti tudi preostale zdrave življenjske navade. Čim več časa preživite zunaj na svežem zraku in v naravi, poskrbite, da spite dovolj in si vzamete čas zase. Če se le da, omejite prekomerno gledanje televizije in večurno sedenje pred računalnikom ter se raje poskušajte navdušiti za kak šport. Redna telesna vadba je pri uravnavanju holesterola odlično dopolnilo k zdravi, uravnoteženi prehrani. 

Morda niste vedeli 
Jetra proizvedejo približno 1 gram holesterola na dan, kar je popolnoma dovolj za potrebe telesa. Problem se pojavi s prevelikim vnosom s hrano. Ker pa holesterol razpade šele pri 360 °C, se odvečnih količin ne moremo znebiti tako zlahka. Na drugi strani je njegovo tališče pri okoli 149 °C, zato je na stenah žil LDL holesterol videti kot debela obloga zmrznjenega masla. Ta zmanjšuje prostor za pretok krvi in povzroča krvne strdke. 

Holesterol pa ni viden le zdravnikom, ki pogledajo vašo krvno sliko. Pri visokih vrednostih se lahko včasih jasno vidi tudi na koži v obliki rdečkastih ali rumenkastih izboklinic. Imenujemo jih ksantomi, pojavijo se lahko po celem telesu, največkrat pa na rokah in pri sklepih. Dobra novica pri vsem tem je, da lahko že s telovadbo povišamo vrednosti dobrega HDL holesterola. 

Avtor: Ekipa Qme