Pira - varovalno in dietetno živilo

Pira je eno od najstarejših žit, ki so ga naši predniki gojili že pred devet tisoč leti. Bila je visoko cenjena in spoštovana, ker je znala združiti skromnost in enostavnost s prijaznostjo do zdravja ljudi in narave. Pira ni hibrid kot druge sorte sodobne pšenice. Njeno zrnje ima za razliko od drugih žit dvojno plevo, kar pomeni, da do nje ne morejo nobena zaščitna sredstva, ki jih uporabljajo med rastjo ali morebitni drugi onesnaževalci v obliki izpušnih plinov in insektov.


Pira je popolno živilo

Pira velja za popolno živilo in vsebuje vse življenjsko pomembne snovi, in sicer v idealnem razmerju, ki ne obremenjuje prebavil. Z njenim uživanjem telesu poleg sestavljenih in enostavnih ogljikovih hidratov ponudimo tudi lahko prebavljive beljakovine (20 odstotkov). Pira je zelo bogata z rudninami in vitamini, vsebuje predvsem veliko vitaminov B-kompleksa, pa tudi vitamine A, D in E ter fosfor, mangan, magnezij in železo.
Zanimivost: Zanimiva je ugotovitev znanstvenikov, da mnogi ljudje s celiakijo pri piri niso pokazali občutljivost na gluten, čeprav ga ta, tako kot ostala žita, vsebuje.

Sodobne raziskave potrjujejo, da pira velja za varovalno in dietno živilo in blagodejno vpliva na prebavo ter pomaga pri kožnih boleznih, presnovnih boleznih in revmatskih težavah. Visoka vsebnost magnezija, denimo, varuje pred diabetesom. Zaradi velikega deleža nenasičenih maščobnih kislin, od katerih manjkata le triptofan in lizin, pira spada med preventivna živila, ki ščitijo srce in ožilje. K temu pripomorejo tudi vlaknine, ki nižajo raven holesterola v krvi. Namočena pira izloča sluz, ki čisti in razstruplja telo.

Lastnosti in dobrodejni učinki pire
Piri so že od nekdaj pripisovali številne zdravilne lastnosti in dobrodejne učinke, ki jih današnja znanost le še potrjuje. Diete na osnovi pire tako pomagajo pri kožnih izpuščajih, nevrodermitisu in drugih alergijah, revmatskih obolenjih, presnovnih boleznih (sladkorna bolezen), boleznih prebavil in živčnih težavah (depresije), blaži pa tudi škodljive stranske učinke nekaterih zdravil (antibiotiki, prekomerna uporaba odvajal).

Uporaba pire
Pira je vsestransko živilo in jo uporabljamo pri kulinariki. Oluščena zrna pire lahko uporabljamo kot druga žitna zrna, uporabimo jih lahko kot kosmiče, moko, kašo. Pražena zrna pire je mogoče zmleti v kavni nadomestek, tako kot zrna pšenice, ječmena in rži. Iz mladih pirinih listov lahko iztisnemo klorofilni sok, ki izboljšuje presnovo ogljikovih hidratov in zavira gnitje beljakovin v črevesju. Nenazadnje pa je iz pire mogoče pridelovati tudi slad pivovarnah.

Pirina kava
Pirina zrna je prav tako mogoče pražiti in zmleti v kavni nadomestek. Zrna pražimo tako dolgo, da temno porjavijo, počakamo, da se ohladijo. Zmeljemo v kavnem mlinčku in skuhamo tako kot turško kavo. Na 2 dl vode dodamo 2 žlički mlete pirine kave in vse skupaj zavremo.

Kaša iz pirinega zrnja
Jabolko olupimo in narežemo na kocke. Skuhamo v majhni količini vode in dodamo 5-6 žlic kuhanega pirinega zrnja, ščepec cimeta, kavno žličko rjavega sladkorja in 3 žlice navadnega jogurta.

Recepte z uporabo različnih pirinih izdelkov lahko najdete na Malincinem portalu zdravih receptov: pirina polnozrnata moka, pirina bela moka, pirin polnozrnat zdrob, pirini kosmiči, pirina kaša, izdelke pa spodaj.

PRISPEVEK PRIPRAVILA: Mateja Rihter