To je testna trgovina. Naročila, poslana preko te trgovine ne bodo upoštevana in izpolnjena.

30 % popust na vse

Sekcija: gumb
0dni
0ur
0minut
0sekund

 

Prijavi se
Kaj pridobiš?
  • Darilo E-izobraževanje: "Osnove zdrave prehrane"
  • Hiter in enostaven pregled naročil
  • Vsi tvoji recepti na enem mestu
  • Dostop do vseh brezplačnih e-knjig
  • Možnost nakupa brezplačne dostave za eno leto
  • Najboljši popusti in druge ugodnosti
  • Brezplačno testiranje novih izdelkov
  • Brezplačno svetovanje

Posebne ugodnosti za tvoj nakup

To je tvoja priložnost za super bonuse in popuste. Čutiš, da je danes tvoj srečen dan? Zavrti kolo in preizkusi srečo.

  • Kolo lahko zavrtiš samo enkrat
  • Ne pozabi si shraniti svoje kode
  • Koda je veljavna samo 24 ur
  • Koda ne velja na naročnine in vrednostne bone

Prosimo vnesite veljaven e-poštni naslov

To polje je obvezno.

Kvinoja je vse bolj zanimivo živilo

Če še niste slišali za kvinojo (poznana tudi pod angleškim imenom – Quinoa), potem je zdaj zadnji čas, da jo spoznate. Gre za starodavno rastlino, ki je bogata z beljakovinami in jo štejemo k žitom (podobno kot ajdo), čeprav botanično ne sodi mednje. Njena semena so podobna prosenim, le da je njihova oblika bolj sploščena in spiralasto zavita. Po okusu spominja na okusne oreščke in ima celo malce dimljen okus, zato je super način za popestritev jedi. Uporabljali so jo že Inki, staroselci iz Južne Amerike in iz nje mleli moko za kruh ter druge izdelke. Imenovali so jo »mati vseh semen« in jo zaradi svojih pozitivnih lastnosti pri uživanju celo po božje častili. Ko so Evropejci kolonizirali Južno Ameriko, so jo celo prepovedali uporabljati, ker so jo povezovali z verskimi obredi. Šele ko so ugotovili kako zelo uporabna in trpežna rastlina je to, so jo ponovno dovolili uporabljati in jo prinesli tudi v Evropo.

V preteklosti so stari Inki uporabljali celo rastlino: mlade liste za solato, olesenela stebla pa za kurjenje ognja. Danes je njena uporaba v kulinariki vse bolj pogosta, saj lahko nadomesti vse žitarice, poleg tega pa ne vsebuje glutena in je zato primerna za uživanje tudi alergikom na gluten (celiakašom).

Zakaj je priporočljivo uživati kvinojo namesto drugih žitaric?

Kvinoja je izjemno bogato živilo, saj vsebuje ogromno beljakovin in rudnin. Uvrščena je celo med popolna beljakovinska živila, ker vsebuje vse nujno potrebne aminokisline za izgradnjo celic, tako kot na primer tipična beljakovinska živila: meso, jajca in mlečni izdelki. Med osmimi esencialnimi beljakovinami vsebuje posebej veliko lizina. V primerjavi s pšenico, ki je daleč najbolj uporabljeno žito po svetu, vsebuje kvinoja kar 4x več kalcija, 2x več fosforja in polovico več železa. Skupaj vsebuje kar 16,2 odstotka beljakovin (kar je več kot ostale žitarice), prednjači pa tudi po vsebnosti vitaminov, mineralov in vlaknin. Vsebuje tudi sladkor, škrob in olje – skupaj gledano je izjemno uravnoteženo hranilo.

Zaradi vseh teh pozitivnih lastnosti je bila predmet številnih znanstvenih raziskav in priporočeno živilo za astronavte, ki bivajo v posebej težkih okoliščinah daleč od planeta Zemlje.

Kako se kvinojo lahko uporablja za pripravo jedi?

Kvinojo se v kulinariki lahko uporablja na več načinov in v različnih oblikah: v celem zrnu, v obliki kosmičev ali v zmleti obliki (moka). Iz nje lahko pripravite kvinote (kot je riž osnovna sestavina za rižoto), jo vmešate v solate, juhe in mineštre, ali iz njene moke pripravite kruh in pecivo.

Pred kuhanjem celega zrnja je potrebo kvinojo sprati na cedilu pod tekočo vodo in jo preliti z vročo vodo, da se odstrani saponine. Priporočeno razmerje za kuhanje v vodi je 1:2,5 (podobno kot za riž), čas kuhanja je 15-20 minut na srednji temperaturi. Po končanem kuhanju pustite kvinojo stati še cca. 5 minut, da so konca nabrekne. Kuhano zrno je prozorno, nabrekne do 4-kratne velikosti in ima nenavaden zunanji obroč.

Za pripravo kvinojinega kruha imate več opcij: kruh pripravite iz moke zmletih kvinojinih zrn (tukaj je potrebno paziti na vsebnost saponinov, ker je skoraj nemogoče odstraniti prav vse pred mletjem zrn in lahko večje količine saponinov povzročijo prebavne težave) ali pa iz dobro opranih in skuhanih zrn, ki jih nato zmeljete v zmogljivejšem mešalniku in zmesi dodate sestavine po receptu.

Kje uspeva kvinoja?

Kvinoja izvira iz Južne Amerike, kjer so jo pred 3000 leti po božje častili kot posebej cenjeno poljščino. Uspeva namreč v zelo težkih razmerah, na visokih nadmorskih višinah in potrebuje malo dežja za svoje uspevanje. To pomeni, da uspeva tudi tam, kjer zahtevnejše kulturne rastline ne preživijo. Iz tega razloga je izjemno primerna za ekološko pridelavo, saj ne zahteva intenzivne pridelave. Danes jo gojijo praktično po celem svetu.

Obstaja 120 vrst kvinoje, ki majo različne barve semena. Gojene so sicer samo 3 vrste, ki imajo bleda belkasta semena (ostala semena so črne ali rdeče barve). Semena so pri kvinoji dobro zaščitena z debelim slojem saponinov, ki onemogočajo razvoj bolezni in preprečujejo napade plenilcev (in zato tudi ne zahteva uporabe insekticidov). Saponin je posebna snov, ki ima antiseptične lastnosti in ga proizvajalci odstranijo iz semen s posebnim postopkom. Tekočina, s katero spirajo kvinojo tako uporabljajo tudi v zdravilne namene, saj pospešuje celjenje ran, uporabljajo pa jo tudi kot detergent za pomivanje posode. Ostanki saponinov na zrnih lahko povzročajo črevesne težave, če zrnja pred uporabo dobro ne sperete pod tekočo vodo in prelijete z vročo vodo.

Kakšne pozitivne učinke ima kvinoja na človeško telo?

Kvinoja je danes vse bolj priznana kot polnovredno živilo tudi v evropski kulinariki, nutricionisti pa so prepričani, da bo kmalu postala hrana prihodnosti. Nekateri kvinojo umeščajo tudi med tako imenovana »super živila« in »super hrano«. Vsekakor je povzročila veliko zanimanja med ljudmi, zato obstaja danes veliko raziskav, kjer so ugotavljali njeno sestavo in njeno učinkovanje. Znanstveniki so med raziskavami ugotovili, da je izjemno uravnoteženo živilo, ki ima tudi številne pozitivne učinke na telo:

  • pomaga preprečevati vnetne procese,
  • pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka (znižuje previsok krvni tlak),
  • sodeluje pri tvorbi nevronov (živčnih celic),
  • spodbuja tvorbo mleka pri doječih materah,
  • ureja prebavo, saj je lahko prebavljiva in ne obremenjuje želodca.

Ne veste kako uporabiti kvinojo v receptih in iščete navdih, da bi jo pričeli uporabljati?

Ker je kvinoja že nekaj let precej popularna v kulinaričnih krogih, boste na spletu našli več receptov za okusne in zdrave obroke. Lahko pa kvinojo enostavno zamenjate za eno izmed žitaric – na primer za riž in namesto zelenjavne ali mesne rižote pripravite kvinoto. Na enak način lahko iz priljubljenega recepta za enolončnico s testeninami izločite testenine in dodate kvinojo. Tudi v hladne solate se odlično poda – posebej primerne v poletnih vročih dneh. Namesto ostalih ogljikovih hidratov (riž, kus kus, testenine) skuhajte in ohladite kvinojina zrna in uživajte v polnovrednem obroku, ki ni le zdrav, ampak tudi zelo okusen.

Več receptov za zdrave jedi najdete tudi v naši shrambi receptov TUKAJ.

Če si še niste privoščili hranljive in zdrave kvinoje, je zdaj nastopil skrajni čas, da to čim prej storite.

AVTOR: Malinca

Komentarji (0)

Oddan še ni bil noben komentar. Oddaj svoj komentar in sodeluj v mesečni nagradni igri.
Top hiti