7 nasvetov: Vrtnarjenje za začetnike

Doma pridelano sadje in zelenjave je veliko bolj okusno in zdravo, vrtnarjenje pa hitro lahko postane hobi, ki nenehno daje. Poleg tega je vrtnarjenje dobro tudi za naše telo, saj smo fizično aktivni in na svežem zraku, na koncu pa še uživamo v enkratnem okusu domačih pridelkov.

Spodaj si preberi 7 korakov, s katerimi pričneš lahko tudi ti postaneš sam svoj vrtnar in že letos pričneš z uživanjem svojih pridelkov.

1. IZBIRA PRAVE POVRŠINE
Površina je lahko majhna – npr. 4m2. Odvisno od tega, koliko imamo prostora, koliko zelenjave (in sadja) želimo pridelati in pa tudi koliko časa imamo za obdelovanje. Pri lokaciji vrta je potrebno upoštevati tudi ali je vrt večino dneva obsijan ali ne. Večina rastlin na vrtu potrebuje konkretno dozo sonca.
Gredico najprej prekopljemo, potem posujemo z organskim gnojilom in pograbimo. Veliko je odvisno od kakovosti zemlje in pa tudi gnojila, ki ga uporabimo. V kolikor želimo kvalitetno sadje in zelenjavo, ki ga bomo z veseljem zaužili, uporabljamo samo organska gnojila.

2. SEZNAM PRIDELKOV
Pripravimo si seznam zelenjave, ki jo želimo pridelati. Zelenjavo razdelimo v različne skupine:
Metuljnice: fižol, grah, bob, leča, čičerika, soja, …
Križnice: cvetača, koleraba, vsi ohrovti, kitajsko zelje, redkvica, ...
Razhudnikovke: paradižnik, paprika, feferoni, jajčevec, krompir, …
Kobulnice: korenček, peteršilj, zelena, sladki komarček, pastinak, …
Metlikovke: blitva, špinača, rdeča pesa, …
Radičevke: solata, radič, endivija, artičoka, črni koren, …
Bučevke: kumare, bučke, buče, lubenice, melone, čajota, …
Lukovke: čebula, česen, šalotka, por, drobnja, …
S tako pripravljenim načrtom se lahko lotimo tudi kolobarjenja, s katerim si lažje zagotovimo ekološko pridelavo. Kolobarjenje nam pomaga ohranjati rodovitnost tal, preprečuje širjenje bolezni, škodljivcev in plevelov.

3. KOMBINIRANJE RAZLIČNIH VRST
Kadar je le mogoče poskusimo izkoristiti prostor na gredi tako, da v sezoni na istem mestu vzgajamo vsaj dve različni vrsti zelenjave. To dosežemo s kombiniranjem zelenjave z dolgo sezono rasti kot je npr. por, z zelenjavo, ki za rast potrebuje le malo časa, npr. solata. Nekatera zelenjava pa ostane na gredah tudi preko zime (npr. brstični ohrovt).

4. UPOŠTEVAMO RAZPOREDITEV
Pri razporeditvi zelenjave v gredice, je potrebno upoštevati še dobre in slabe sosede. Nekatere rastline odganjajo bolezni ali škodljivce s svojih sosed. Nekatere rastline izboljšujejo okus svojim sosedam (bazilika vpliva na okus paradižnika) ali s svojimi izločki korenin spodbujajo rast.



5. CVETLICE IN ZELIŠČA POMAGAJO PROTI ŠKODLJIVCEM
Med zelenjavo sadimo cvetlice, saj z njimi privabljamo čebele in druge opraševalce. Med zelenjavo pa sadimo tudi zelišča, saj nekatera odganjajo škodljivce. Roženkravt npr. s svojim vonjem odganja uši, tudi iz sosednjih rastlin. Križnolistni mleček odganja voluharje (na sliki desno). Če pa imamo težave z nadležnimi mravljami, lahko posujemo kavne usedline okoli grede in se jih boste znebili.

6. UPORABA ZASTIRKE
Z zastirko zmanjšamo izhlapevanje vode, zato je potrebno manj zalivanja. Manjša so tudi nihanja vlažnosti in temperature tal, zato imajo korenine in mikroorganizmi boljše pogoje za razvoj. Za zastirko lahko uporabimo vsako zeleno ali posušeno listno maso, ki ne vsebuje semena. Največkrat uporabljamo slamo, seno, zdrave ostanke rastlin, suho listje, seno, lubje in druge ostanke rastlin.

7. ZALIVANJE
Zalivamo zjutraj in zvečer. Posebej pomembno je zalivanje v začetku rasti in v daljšem sušnem obdobju. Vrt sprotno plejemo in dognojujemo po potrebi.

Priprava gredic



Česen in čebula



Pri organskem vrtnarjenju ti bodo zelo pomagali izdelki iz blagovne znamke Homeogarden, ki so organski in zato varni za uporabo. Poleg tega pa so enostavni za uporabo in zelo učinkoviti.

AVTOR PRISPEVKA: Malinca Andreja